HoneyMoon 1.6K

Day 6: Cake Off

"Happy Wife, Happy Life"

Navsezgodaj zjutraj, skorajda čisto na začetku dneva št. 6 (06:00 je na poročnem potovanju ZELO zgodaj), sva poskušala z izvedbo photoshootinga na obali. 34531 poskusov stoj na glavi in 34531 poskusov fotkanja – kadar ji je uspela stoja, sem zaje*al na fotkiču ... IN obratno.

Končno nama je uspelo (glej slike) in lahko sva se odpravila zajtrku naproti. V trgovino. Po zajtrkovalne zadeve. In nato v kuhinjo, štimat zajtrk, in nato njamnjamnjam. #neksevidrazkoš #honimundelight #kuhajženo! #hungry

1, 2, ....... 2315!

Tortičar Andraž

"Andraž gre samo enkrat na led" oziroma "Ni šans, da se še enkrat tako zaje_em, da bom spet do kolen v švicu in ostalih tekočinah, ročno in nožno in kakorkoli odmaševal zamašen toaletek z najmanjšimi, najožjimi cevmi in najbolj prizadetim pof_ka_im odplakovalnim sistemom na svetu, zato ker ni vode in me Tortica* pač noče zapustiti brez boja ..." je odmevalo v moji glavi, medtem ko sem se po stopnicah vzpenjal do najine sobe. 

Oborožen z razkužilom, vlažnimi robčki in dodatno rolico WC-papirja sem se samozavestno podal kar v skret (ker sem bil jezen, so padale tudi težke besede) zraven najine sobe. In potem še v tistega na drugi strani hiše. In potem ... obupano obsedel na terasi in gruntal, kaj naj naredim. 

Vode spet NI!

Kruljenje v želodcu je preglasilo misli o tem, kako bom pač potrpel do trenutka, ko nam spet priklopijo vodo, zato je bil čas za drastične ukrepe.

Tri vrečke in 15 minut kasneje sem stal v sobi in gledal paket, ki sem ga odložil zraven postelje. 
Občutek zmagoslavja je tlel v meni, erupcijo emocij pa je zadrževala negotovost o prihodnosti Vrečke. 
Vrnil sem se na teraso k Manci. Hihitajočemu zgražanju je sledil ukaz: "Znebi se ga!". Skočil sem v sobo in odnesel vrečko v smetnjak. 
Priznam, da me je v trenutku ločitve kar malo zvilo v želodcu – najprej sem pomislil, da sem žalosten in da bo ločitev težja, kot sem mislil, a sem kmalu doumel, da me pač samo zvija (par požirkov vode iz pipe mi pri tem definitivno ni bilo ravno v pomoč). 

Jutri je nov dan, sem pomislil, ko sem vrečko s še rahlo toplo vsebino zabrisal v smetnjak.

*epizoda z iztrebljanjem mehiške hrane je poskrbela za enega največjih d__k_v v mojem življenju, zato sem v znak spoštovanja njegovo ljubkovalno ime napisal z veliko začetnico.

_________________________________________________________________________________

Sam doma ...

Prišla je ura Mančinega ZiPlininga. Zaradi "določenih osebnih razlogov" sem se odločil, da se ženki na tem izletu ne pridružim in rajši malo polenarim, a še preden sem se udobno namestil, je bila Manca že nazaj. 
Rahlo razočarana nad dejstvom, da je bilo celotno doživetje (v katalogu ni izgledalo tako) primerno tudi za družine z malimi otroci in starejše "adrenalinske" navdušence. 
Jaz bi najbrž napolnil še nekaj vrečk pred/med/po vsakem spustu, ampak jaz sem pač pussy.

Razvedriti sem jo želel z nekaj vragolijami na surfu, a naju je na recepciji ustavila Becky in naju povabila na bonfire (kres, op. p.) na plaži.

4 Tihožitje   5 Užitje :)

Bon(d) Fire

Ob pomanjkanju tipov (koščen surferček je nesel dve vejici) je "čast" glavnega nosača goriva pripadla meni. 
Predvsem zaradi popolnega dračja in vej, vejic, vejčic ter hloda, zagotovljenih z moje strani, je Suha južina, kar hitro zakuril ogenj in kmalu smo čvekali ob najlepšem nočnem razgledu ever.

6 LOGar   7 FireMan   8 #noFilter

Utrujena od iztrebljanja, ziplineanja, vlačenja hlodov na obalo ... sva se malo pred polnočjo počasi odpravila proti domu. 

Na moje veliko veselje je čistilka vmes spraznila smetnjak in v svet sanj sem zaplaval mirne vesti.

____

BERI & SHERI ;)