Tuesday 28 April 2015

HoneyMoon 1.3K

Day 3: (getting to) Tamarindo Beach




Napakiravanje 101

V človeški naravi je, da se na napakah nekaj nauči(mo). Pred vsakim potovanjem se spomnim na vse neumnosti, ki sem jih naredil, in se trudim ne ponavljati le-teh. Tako sem pred najinim poročnim potovanjem sklenil, da spakiram le najnujnejše, v nekem logičnem zaporedju, da ne bom vsak dan zlagal vsega iz in v nahrbtnik.
Smiselno je, da dragocenosti napakiraš med mehke cunje (na sredino nahrbtnika), da se ne polomijo, medtem ko prtljago "nežno položijo" v prtljažni prostor letala. Pametno je tudi, da na vrh napakiraš vetrovko, če bo slučajno pihalo in ... 
Vsak sistem, ki se ga lotim, se na koncu izkaže za bolj prizadetega od prejšnjega. Seveda sva že prvo minuto po prihodu v hostel spraznila oba nahrbtnika, ker sva potrebovala adapter za polnilec telefona, ki je bil na varnem shranjen v eni od 20-kilogramskih zveri, ki sva jih prinesla na hrbtih.

Dva dni sem vso robo samo prekladal iz kavča na posteljo in iskal mesta, kamor bi zadeve lahko odložil, brez da se mi zagabijo do konca življenja; zato me je pred odhodom v Tamarindo čakalo še pospravljanje vsega sran*a, ki sem ga za brez veze pripeljal na drugo stran planeta. 

"Dodatna vetrovka, bunda (ok, pač v Avstriji je snežilo), najbolj-huge-knjiga-ki-je-nisem-bral-niti-sekundo ... vse tiste stvari, ki jih vzameš namesto dodatnega para gat ali štumfov (ki ti jih dejansko zmanjka sredi potovanja), gredo na PODN ruzaka ... " mi je odzvanjalo v glavi, medtem ko mi je krulilo v želodcu. 




Palačinke?


Zajtrk je bil namreč topŠIT – poudarek na besedi "šit" (angleško šit). Nekakšen zmazek od palačinke in poceni javorjev sirup. No, da ne bom lagal, dobila sva celo vsak svojo palačinko!



1 Lepotec pred topŠit hostlom



»Bilo kuda, KiKi svuda!«

Od prihoda na avtobusno postajo do vkrcanja na avtobus sem šel skozi več (emocionalnih) stadijev. Od živčnega čvakanja KiKi bonbonov v kombinaciji s pogledom  v stilu "I'm a tough, dangerous guy", do olajšanega "omfg, we are ok" vzdiha v prijetnem sedežu dokaj modernega avtobusa.

Almost too perfect …

Klima dela, nihče ne bruha ... Vse poteka brez problemov. Ustavimo se na počivališču (food + wc) in dejansko smo 15 minut kasneje vsi spet na avtobusu pripravljeni na odhod.

Nekje na sredini poti (po cca. treh urah) se avtobus ustavi. Najbrž spet delo na cesti? 
Po uri in pol se mimo nas pripeljejo trije rešilci (očitno gre za prometno). 
Petnajst minut kasneje se začnemo premikati. In se spet ustavimo. In se spet 500 m peljemo in ustavimo in peljemo in ...


Nikaragavananci

KONČNO šofer pospeši in se odpeljemo naprej, mimo nekega gostišča in vsem je takoj jasno, da do prometne nesreče ni prišlo. Okoli 50 policajev v polni "bojni" opremi v spremstvu 10+ avtomobilov nadzira gostišče Diana. (TIP: don't eat here!).

Izgledalo je kot Police vs. Mob obračun, vendar sva kasneje izvedela, da sta Kostarika in Nikaragva v meddržavnem sporu glede meje in da je šlo za AntiCostarica riot s strani skupine Nikaragvancev. 


2 Postanek   3 Policija


Osem (8!) ur po odhodu z avtobusne v San Joseu (v temi) zagledam tablo Tamarindo: 5 km. Vsakih 500 metrov se ustavimo in "skipamo" enega ali dva potnika. Malo manj kot eno uro kasneje se ustavimo v centru Tamarinda.    


TOTAL Combo

Ginger hair, white skinned tipček z zemljevidom v roki in mlada dama, ki se jo komaj vidi čez nahrbtnik – težko bi bolj izžarevala "help me, we're lost!" vibe. Prijazen, bosonogi, temni gospod z dredi in vonjem po travnatih cigaretih naju napoti v najbolj temno ulico na Kostariki. Asfaltno pot zamenja makadam, namesto hiš naju obdajajo drevesa ... in že zagledava hostel. WAU! KJUUUT!

Prijazna receptorka srednjih let, oranžni maček Simba in nasploh čudovita atmosfera naju navdajo z optimizmom. 


Receptorka nekaj blebeta o težavah z vodo, meni pa se pred očmi riše le "Total Combo plate", mehiška jed, ki sem jo s svojim sokoljim želodcem opazil na poti do hostla.



4 Simba   5 Total Combo


17 minut kasneje (ko sem lačen, čas merim v mikrosekundah in drugih manjših enotah) sva se že basala z najboljšo mehiško hrano ever. Popoln guacamole je bil popoln, sexy trikotniki s sirom (znanstveno ime za jed, katere imena ne poznam) so bili sexy, odličen fižol je bil odličen in in in ... še v postelji razmišljam o večerji za bogove.


____

BERI & SHERI ;)

No comments:

Post a Comment